Že takoj po osvoboditvi so se začeli čebelarji organizirati v društva, da bi lažje uresničili težnje po napredku, modernizaciji in da bi tako koristili človeštvu, skupnosti, predvsem pa kmetijstvu. Pri nas so bili zametki društva že leta 1947. 25. februarja leta 1951 je bil sklican ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Postojna. Občni zbor je sklical čebelar Maks Avšič.
V upravni odbor so bili izvoljeni:
Maks Avšič, predsednik
prof. dr. Radovan Bratina, podpredsednik
Janko Sever, tajnik
prof. Franc Hribar, blagajnik
Tone Božič, predsednik postojnske družine
Jožef Kretič, vodja plemenilne postaje Škocjan
V širši upravni odbor so bili imenovani še vsi predsedniki ostalih družin:
Čebelarska družina Postojna Čebelarska družina Pivka (St. Peter na Krasu) Čebelarska družina Hrenovice
Čebelarska družina Prestranek
Čebelarska družina Stari trg
Čebelarska družina Ribnica
Čebelarska družina Laze
Čebelarska družina Nova vas Čebelarska družina Rakek
V nadzorni odbor so bili izvoljeni:
Jožef Kretič, Postojna Vladimir Štrozak, Rakek Ivan Marinčič, Hrastje Franc Kermavnar, Laze
Za delegate občnega zbora Čebelarske zveze Slovenije pa:
Andrej Kenič, Postojna Mikol Ivan, Postojna Vladimir Štrozak, Rakek
Na občnem zboru so bila sprejeta pravila o delovanju društva.
25. februarja leta 1952 je deset ustanoviteljev Čebelarskega društva prijavilo Okrajnemu ljudskemu odboru Postojna, poverjeništvu za notranje zadeve Postojna ustanovitev Čebelarskega društva Postojna.
23. marca leta 1952 je bil sklican drugi občni zbor društva. Imenovano je novo vodstvo:
Jožef Kretič, predsednik
dr. Radovan Bratina, podpredsednik
Janko Sever, tajnik
prof. Franc Hribar, blagajnik
Alojz Turk, odbornik
Poleg navedenih so člani upravnega odbora vsi predsedniki čebelarskih družin v OLO Postojna. Nadzorni odbor ostane isti iz leta 1951.
Za delegate občnega zbora Čebelarske zveze Slovenije so izvoljeni:
Jožef Kretič, Postojna Vladimir Štrozak, Rakek Franc Kermavnar, Laze
18. aprila leta 1952 OLO Postojna, poverjeništvo za notranje zadeve Postojna izda odločbo o ustanovitvi Čebelarskega društva Postojna, s sedežem na Jenkovi ulici 1, Postojna. Tako je tega dne pravno formalno zaključen postopek ustanavljanja Čebelarskega društva Postojna.
10. marca leta 1953 prevzame vodenje društva spoštovani predsednik društva prof. dr. Radovan Bratina, ki je društvo vodil četrt stoletja. Vseskozi ga spremlja tajnik Janko Sever.
Po tem letu se vodstvo društva še okrepi:
dr. Radovan Bratina, predsednik
Janko Sever, tajnik
prof. Franc Hribar, blagajnik
Vladimir Štrozak, Rakek prof. Janez Lemut, Postojna Anton Premrl, Šmihel Anton Petrovič, Begunje Stane Prevenc, Viševek
V upravni odbor spadajo še vsi predsedniki čebelarskih družen (devet).
Društvo šteje 188 članov. Gospodari s 1852 panji AZ, 17 eksportovci, 63 kranjiči.
Po letu 1954 društvo deluje brez samostojnih družin, razen Rakeka in Laz, ki sta postali samostojni in vključeni v Čebelarsko društvo Postojna. Leta 1957 je v UO Čebelarske zveze Slovenije izvoljen prof. dr. Radovan Bratina. Po letu 1954 oziroma 1956 poskuša zakonodaja povezati društva v kmetijske zadruge v posebne čebelarske odseke. Društvo ni nasprotovalo povezavi z zadružnimi odseki, saj so od njih pričakovali večjo povezanost s panogo kmetijstva in s tem določene prednosti. Tako je bil leta 1958 pri Kmetijski zadrugi Postojna ustanovljen čebelarski odsek. Zastopal pa ga je tajnik društva Janko Sever. Po letu 1959 društvo ugotovi, da taka centralizacija ni dobra in da je nujno obnoviti čebelarske družine, kjer so za to dani pogoji.
Večja samostojnost družin bi pomenila, da čebelarji lažje obvladajo svoj prostor. O takšni organiziranosti že prihajajo predlogi iz Prestranka, Fare in tudi Postojne. Tako se leta 1959 postojnski čebelarji organizirajo kot družina, sledijo Hrenovice, Košana, Prestranek. Rakek in Laze sta bili že prej samostojni družini. Predsednik čebelarske družine Postojna postane Janko Sever.
Upravni odbor takrat sestavljajo:
Janko Sever, predsednik Rafael Adrejašič, tajnik Ivan Ostanek, blagajnik Ivan Mikol, član Alojz Cestnik, član
Vse družine so bile povezane v Čebelarsko društvo Postojna. Leta 1960 ima Čebelarsko društvo Postojna naslednje družine:
Čebelarska družina Postojna Čebelarska družina Prestranek Čebelarska družina Hrenovice Čebelarska družina Košana Čebelarska družina Rakek Čebelarska družina Laze
Čebelarska družina Pivka se šele ustanavlja.
V društvo je bilo včlanjenih 124 čebelarjev, ki gospodarijo s 1450 AZ panji. 13. decembra leta 1960 so čebelarji z vsega sveta prvič v zgodovini proslavili dan čebele. Društvo Postojna je tega dne postavilo dve izložbi s čebelarsko literaturo in čebelarskim orodjem. Na pokušnjo so dali 12 kg medu.
26. januarja 1962 se ustanovi Čebelarska družina Pivka. V upravni odbor so bili izvoljeni:
Milan Škapin, predsednik Ivan Domej, podpredsednik Ernest Margon, tajnik Ivanka Penko, blagajnik Emil Vilhar, član Ivan Marinčič, član Ivan Požar, član Vladimir Špilar, član Andrej Penko, član
Leta 1974 izide nov zakon o društvih, ki je stopil v veljavo še istega leta. Takrat se morajo vsa društva in družine prilagoditi novim pravilom. Družine naj bi se preimenovale v društva, organizacijsko naj bi se priključile društvu Postojna ali Pivka. Društva so po novem zakonu postala pravne osebe, bivše družine pa sekcije in odseki, ki se organizacijsko priključijo društvom. Nova organizacija zajame vse čebelarje občine Postojna s Pivko, s tem, da se poskušajo ohraniti družine, kjer so za to dani pogoji. Organizacijsko postanejo društva sestavni del Zveze čebelarskih.
Leta 1980 se pri nas prvič pojavi varoja. 11. septembra leta 1982 Čebelarsko društvo Postojna razvije svoj prapor. Slovesnost je potekala v Orehku. 21. decembra leta 1997 se Pivka odcepi od društva Postojna in društev Slovenije. Takšna organiziranost naj bi bila porok, da bi čebelarji lažje obvladovali teren in sledili napredku čebelarstva. Družina Stari trg se je leta 1976 preimenovala v samostojno društvo, Rakek pa že prej. Po tej organizaciji je društvo štelo 83 članov in gospodarilo s 1676 AŽ panji.
Društvo danes vodi upravni odbor v sestavi:
Vladimir Fajdiga – predsednik, dr. Anastazija Jež Krebelj – tajnik, Sebastijan Ženko – blagajnik, Drago Posega – član, Ivan Možina – član, Slavko Valentič – član, Jernej Bubnič – član, Matjaž Žitko – član, Klavdij Žvanut – član